Z jamarji na Kanin

Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak.

 

Preobrazba Jokl levo, Marko desno

Preobrazba Jokl levo, Marko desno

Najprej, naj se ve, da – razen po sili razmer – nisem jamar in tudi nikoli ne bom. Je nekaj tistega mogoče iz slavne platonove votline ali pa iz neke moje jamarske solo avanture, kar me zadržuje od tega. Mogoče pa mi preprosto ne paše, da bi lazil po temnih, vlažnih, blatnih majhnih prostorih. Vsekakor, da grem tudi v jame: ampak tja, kjer ni blata in se ni treba kot nekakšen črv prebijati od točke do točke. Skratka sem pri tistih, ki smo prilezli iz votline in z vso radostjo gledamo neposredno v Sonce, ne da bi premišljevali o tem, kako bi se spet splazili v kakršnokoli luknjo – ne paše mi vlaga, tema, utesnjenost in blato.

 

kažipot

kažipot

No v soboto je bil odhod, za nas ljubitelje sonca že nekoliko pozen, vendar pa smo kljub temu predčasno po bližnjici čez Otalež (vmes sva s kameradom Maretom izvedla še žgalno daritev (ne osemenjena devica iz rastlinske veje, na kateri so naši možgani) prispeli v Bovec (fenomenalne ceste res za pohvalit). Nakar smo se potem par ur nabirali na kup – če si jamar ti je za svetlobo popolnoma vseeno, da le imaš neko svetilko navezano okrog vratu.

 

Jamarji

Jamarji

Ko se nam je končno uspelo nabrati (še preden talajo alkohol), se je akcija uradno začela. Kar se mene tiče, je bilo moje poslanstvo, da odpeljem Joklovega golfa nazaj v Žiri in da prinesem še par čevljev in par palic. Skratka, nič zapletenega, zato sem si vzel čas in naredil par posnetkov prečudovite okolice vključno s tišino.

Je pa res, da me je vse tisto postopanje po Bovcu nekoliko užejilo in da sem morda že v štartu popil kakšen požirek nekega zvarka preveč, kar je imelo za posledico, da sem pogumno iz ruzaka vrgel samo gamaše in si naložil še spodobno termovko s čajem, kar sicer na vzponu niti ni predstavljalo nekih pretiranih ovir, dokler nisem prišel do snega, kjer sem se udiral najgloblje (moje dolge gate, za katere se mi je zdelo, da sem jih preplačal, so vredne svoje teže v suhem zlatu). Na sestopu pa sem pobral še  Joklove čevlje in dvoje palice, kar je v skupnem seštevku pomenilo, da sem padel med težkokategornike s približno 110 kilogrami skupne teže. Biti težkokategornik pa je morda v ringu z lahkokategorniki prednost, kar pa na snegu pomeni manj kot nič.

 

Neuradna teža z nahrbtnikom

Neuradna teža z nahrbtnikom (z brez je na koncu galerije)

Ko se vdreš do pasu ti ne preostane drugega, kot da daš nahrbtnik s sebe, ga postaviš na sneg in po vseh štirih poskušaš napredovati. Vmes pa sem rahlo preklinjal, zakaj hudiča nisem vzel gamaš in zakaj  še nimam krpelj. Reševale pa so me dolge gate, ki vlagi nekako niso pustile do človekovega največjega organa.

No ja, na koncu sem zmagal tudi to in se z rahlo povešenim nosom, ker nisem bil na Kaninu, odpravil do avta kjer me je nekoliko nižje pričakal še čudovit pogled na Svinjak in Krn ter se prepustil užitku vožnje po 130 kilometrih ceste, dokler si vmes nisem vzel premora za en VBŠ v Sovodenjskem Bufetu.


PS

Slike, ki jih v galeriji ni so na voljo pod določenimi pogoji. €

Mi hribovci

Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke…

taqle mamo…

Navadna leska – Corylus avellana

leska (grm) Corylus avellana

leska (grm) Corylus avellana

Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih -  rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni plodovi – lešniki. Cveti od februarja do aprila, preden se razvijejo listi. Rastlina je dvospolna in enodomna, moški cvetovi so viseče mačice, polne rumenega cvetnega prahu, ženski pa sestavljajo popek,obdan z luskolisti. Je pionirska rastlina in do 5 m visok grm.

Preberi preostanek objave

Čemaž – Allium Ursinum

Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi seme in nato izgine s površine.

Čemaž - Allium Ursinum

Mladi čemaž - Allium Ursinum

 

Znanstvena klasifikacija

Kraljestvo:    Plantae
(nerazvrščeno):    Angiosperms
(nerazvrščeno):    Monocots
Order:    Asparagales
Družina:    Alliaceae
Rod:    Allium (česen)
Vrsta:    A. ursinum

Znanstveno (latinsko) ime:

Allium ursinum

 

 

Cvetoči čemaž- Allium Ursinum

Cvetoči čemaž- Allium Ursinum

Preberi preostanek objave

Trobentica – Primula vulgaris

Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do maja.

Trobentica - Primula vulgaris

Trobentica - Primula vulgaris

 

Znanstvena klasifikacija:
Kraljestvo:    Plantae (rastline)
Deblo:    Magnoliophyta (semenke)
Razred:    Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red:    Ericales (vresovci)
Družina:    Primulaceae (jegličevke)
Rod:    Primula
Vrsta:    P. vulgaris

Znanstveno (latinsko) ime:
Primula vulgaris

 

Preberi preostanek objave

Kronika

Takule je bl…

…pa neč drgač

Pomladanski prvaki

Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice:

teloh_snih_240211_4test-copy

Teloh

 

Trobentice

trobentice_7727

Trobentica

Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še pisali):

pomladanski_zafrani_19032011mrzlivrh_0895-l

Pomladanski žafrani (večbarvno)

Mačice:

macice_19_3_2011_breznica-l

Mačice

 

Brez zvončkov itak ne gre (zvončki in troentice, mačice vijolice):

zvoncki_10032011podzirk_0668_l

Zvončki

 

 

Namesto vijolic pa naj bo navadni jeternik:

navadni_jeternik-l

Navadni jeternik

Preberi preostanek objave

Stanje v Žireh

Meteorologi se tokrat niso zmotili in pravilno napovedali, da obstaja možnost poplav. Stanje je bilo v zgodnjih jutranjih urah v Žireh tako kritično, da se je oglasil celo alarm. Nekaj časa pa smo menda bili celo odrezani od sveta. Dopoldne se je stanje umirilo, kako kritično je bilo okrog četrte ure zjutraj, pa se je videlo še ob 11 uri (hotel sem si nabaviti gumijaste škornje, vendar sem ugotovil, da nima smisla).

Preberi preostanek objave

XX. obletnica

Zgodila se nam je še ena od obletnic, ko smo lahko ugotavljali, da tako mladi, kot smo, ne bomo nikdar več. Vsa pohvala organizatorjem.

Za skupinsko sliko se nas je zbralo približno toliko:

XX. obletnica valete

Preberi preostanek objave

Indijanska obredna potilnica

Manson starešina rituala

Manson (Diné) - starešina rituala

Ni samo nekakšna savna. Najprej nam je že sam starešina, razložil, da je to ritual, ki ga ne moremo zapisati. To ni samo nekakšno potenje, namenjeno čiščenju kože, temveč spoznavanje samega sebe.

Bistvo je pravzaprav sporazumevanje in iskanje pravilne komunikacije s samim seboj in ostalim kar je še bivajočega in nebivajočega. Vse skupaj poteka na najmanj dveh nivojih: na fizičnem in na simbolnem – simbolnemu se lahko reče tudi duhovno.

Preberi preostanek objave

Gošavske modrosti
Življenje je kot babje gate: kratko, usrano in krvavo.

♦ljudska resnica♦

Zadnji komentarji

Naročite se na gošavska sporočila preko email-a