Gošavstvo

Pek, Artur pa Mesar

Ni bla lahka, čeprav smo začeli priprave že na Bongotovmu vikendu. Tokrat naju je na primorsko z Mesarjem zapeljala Tinca – akcije so ble res kr hude, da ne rečem resne. Najprej seveda konjeniške tekme, nato pa še praznik košnje z Martinom Krpanom in Jasno Kuljaj. Mnogo konj, še več poštenih deklet na koncu pa še Artur Štern v Ledinah…

Poglej nadaljevanje

Ob tokratnem tradicionalnem dnevu SCl, sva se z Mesarjem odločila, da se odpraviva peš. Pot iz Žirov naju je vodila po levem bregu Sore mimo Brekovic do Črne, kjer smo na tradicionalnem kraju postavili bazo. (pri vsem tem grmovju in džunglah pa nama z Mesarjem menda ni uspelo nabrati niti enega klopa) Sama pot nama je vzela polno obloženima dobri dve uri. Kasneje se je pridružila še ostala ekipca, vključno s samim predsednikom SCL Mauho in prvim predsednikom Martinom.

Poglej nadaljevanje

Skupni pristop

Že sam naslov pobude “Očistimo Slovenijo v enem dnevu” je bil preveč navdihujoč, da se je ne bi tako ali drugače udeležili – in tudi, če smo morda res počistili vse smeti, je drugega materiala še vsaj za par akcij. Tokrat smo delovali pod zastavo SCL in čeprav je sprva kazalo, da se bomo preprosto pridružili raznim društvom, ki so sodelovala v tej akciji, smo na koncu dobili kar svoj rajon v Ravnah.

Poglej nadaljevanje

In smo šli – na Vrh.. Prejšnji teden, čisto slučajno, srečam Mauho in Jokla tam nekje v Ambasadi. Bil je veliki ponedeljek in menda zadnja predstava letošnje igre spustite me pod kovter, gospa… Mauh je poslal še po prapor in smo šli – res je, da smo se vmes poslužili tudi tehničnih sredstev, vendar je bilo to žal neobhodno, saj je bila v igri kultura.

Poglej nadaljevanje

Oblike rezil z ostrinami – rdeča barva označuje ostrino

Tukaj podajam osnovne oblike rezil noža v njihovi najbolj prvobitni izvedbi. Poimenovanja posameznih delov rezila, o katerih je govora tukaj, so pojasnjena v tem prispevku.

Na sliki so prikazane osnovne oblike rezil z označenimi ostrinami – rdeča barva označuje ostrino, ostrine na hrbtnem delu konice so lahko samo okrasne oziroma lažne ostrine, ki niso naostrene.

(1)»Navadno rezilo« ima zakrivljeno ostrino in ravno hrbtišče. Hrbet rezila, ki ni oster, omogoča uporabniku, da uporablja prste za usmerjanje sile, hkrati pa je zaradi njega nož težji in močnejši glede na njegovo velikost. Nenabrušen hrbet pa omogoča tudi nekatere druge načine uporabe. Krivina ostrine osredotoča silo na manjši površini in olajša rezanje. Ta oblika omogoča tako dobro sekanje kot tudi rezanje. To je med enoreznimi tudi najboljša oblikami za zabadanje, saj rezilo dela zarezo tako, da lahko celotna širina noža gre skoznjo, ne da bi hrbtišče moralo na stran potiskati dodaten material tako kot pri rezilu s padajočo konico (3) ali ovčji nogi (5).

(2) Zakrivljeno rezilo oziroma rezilo z zakrivljeno, privzdignjeno konico. Nož s tako obliko rezila ima hrbet, ki se zakrivi navzgor, kar lažjim nožem omogoča, da imajo na svojem rezilu daljšo ostrino in tako tudi obsežnejše rezalno področje. Konica noža se pri tej obliki rezila nahaja nad hrbtom noža. Takšen nož je primernejši za rezanje in zarezovanje. Rezila z zakrivljeno oziroma dvignjeno konico ponujajo večje rezalno območje ali trebuh in so pogosta pri nožih za odiranje.

Poglej nadaljevanje

zmanjšajte bolečino

Povezava med našim umom in telesom je še vedno precej skrivnostna in neraziskana zadeva. Nedavno so šamani iz oxfordske univerze odkrili novo protibolečinsko sredstvo: daljnogled.

Če daljnogled obrnemo okrog in pogledamo na pomanjšani poškodovani del telesa, se bolečina zmanjša, prav tako pa se zmanjša tudi oteklina.

Vse skupaj nam veliko pove o tem, kako močna je naša mentalna povezava med tem, kaj in kako vidimo, ter tem, kaj čutimo.

Daljnogled pa se je tako iz torbice s koristnimi pripomočki preselil v torbico za prvo pomoč.

Kaj pa, če nimate daljnogleda s sabo, ko se udarite po prstu? Bolečina bo manjša, če preprosto pogledate stran in pozabite…

Pri urezninah pa priporočam, da najprej zaustavite krvavitev.

Ogenj je eden od najpomembnejših elementov za udobno življenje – ne samo v naravi (v kolikor je delitev na naravo in civilizacijo sploh smiselna), temveč tudi v našem vsakdanjem življenju – od motorjev z notranjim izgorevanjem pa do plinskih štedilnikov in termoelektrarn. Tukaj bi rad predstavil najosnovnejša načela uspešnega kurjenja ognja v naravi skupaj s prižiganjem ognja z raznimi pripravami za prižiganje in njihovo kritično obravnavo. Na koncu pa sledi še nazorno posneti primer prižiganja.

Poglej nadaljevanje

V grobem lahko rečemo, da je nož sestavljen iz rezila, ki ga uporabljamo za rezanje in prebadanje ter ročaja, ki nam omogoča varno in zanesljivo uporabo rezila. Rezilo je lahko sestavljeno iz ostrine, konice, vrha rezila, hrbta, trebuha, pete in podnožja oziroma ricassoja. Ročaj pa je lahko sestavljen iz držajnega konca, utrjevala, ščitnika, ročajnega glaviča in obloge.

zgradba in deli noža, rezila in ročaja

Zgradba rezila:

Ostrina – je nabrušeni ostri, rezalni del rezila, ki se razteza od konice do pete noža, oziroma – odvisno od izdelave in vrste noža – do podnožja rezila ali ščitnika.

Hrbet – hrbet je vrhnji del rezila noža nasproti ostrine.

Konica – je tisti del noža, kjer se združita ostrina in hrbet rezila. Konica se uporablja za zabadanje in prebadanje.

Vrh rezila – je prednji del noža, ki vključuje konico noža. Vrh se uporablja pri nadrobnem in natančnem rezanju in odiranju.

Trebuh – izbočeni del ostrine.

Peta – je zadnji del ostrine pred podnožjem nasproti konice.

Ricasso / podnožje rezila – je tisti del rezila med rezilom in ročajem, kjer ni ostrine.

Hrbtišče noža, je celotni zadnji del noža skupaj z ročajem in hrbtom rezila.

Zgradba ročaja:

Utrjevalo – je spona, okov, obrobek ipd, ki spaja rezilo noža z ročajem. Utrjevalo skrbi za ravnotežje noža in pomaga pri zaščiti roke pred stikom z rezilom noža.

Ščitnik - je del ročaja, ki ščiti prste pred stikom z rezilom.

Držajni konec – je del neoster del rezila, ki se razteza v ročaj noža. To je površina, prek katere je ročaj pritrjen na rezilo.

Obloga – je del noža, iz katere je narejen ročaj. Obloge so pogosto iz lesa ali sintetičnih materialov.

Zakovice – so kovinski mozniki, s katerimi so obloge pritrjene na držajni konec.

Kopito / zadek – je konec ročaja noža.

Ročajni glavič – zaključni zadnji del ročaja.

Tukaj so našteti in zaznamovani predvsem glavni deli, pri čemer obstajajo tudi določene terminološke težave, saj lahko več besed označuje isti del (glavič, ročajni glavič, zadek, kopito) ali pa ista beseda označuje različne stvari, na primer rezilo primarno označuje del, ki reže, ali pa samo oster rob rezila – ostrino rezila.

Spraševanje, ki najbž traja že vse od časov, ko si je pred 2,5 milijonoma let prvi človečnjak izdelal prvo rezilo in ga poimenoval nož, je, kakšen je najboljši nož. Seveda je jasno, da obstajajo boljši in slabši noži ter noži, ki so za določena opravila bolj ali manj primerni, ni pa tako jasno, kakšen naj bi bil najboljši nož nasploh.

Poglej nadaljevanje

Nož ni samo »neko orodje«, nož je Orodje nad in pred vsemi orodji. Nož je vir in izvor vseh orodij. Rezilo in naša živalska vrsta sta tako trdno povezana, da le težko rečemo, kaj je bilo prej – nož ali človek. Ostale živali ne potrebujejo ostrin, saj so z njimi pravzaprav rojene. Ljudje pa smo si po drugi strani svoje okolje prirejali tako, da smo uporabljali rezila, ki jih ponuja narava. Lahko rečemo, da nas je življenje naredilo tako, da delujemo skupaj z rezilom, saj smo kot vrsta svoja rezila zamenjali z rezili iz okolja.

švicarski nož kamene dobe

Poglej nadaljevanje