Arhiv za ‘Filozofija’ kategorija

Indijanska obredna potilnica

Manson starešina rituala

Manson (Diné) - starešina rituala

Ni samo nekakšna savna. Najprej nam je že sam starešina, razložil, da je to ritual, ki ga ne moremo zapisati. To ni samo nekakšno potenje, namenjeno čiščenju kože, temveč spoznavanje samega sebe.

Bistvo je pravzaprav sporazumevanje in iskanje pravilne komunikacije s samim seboj in ostalim kar je še bivajočega in nebivajočega. Vse skupaj poteka na najmanj dveh nivojih: na fizičnem in na simbolnem – simbolnemu se lahko reče tudi duhovno.

Preberi preostanek objave

Anatomija noža

V grobem lahko rečemo, da je nož sestavljen iz rezila, ki ga uporabljamo za rezanje in prebadanje ter ročaja, ki nam omogoča varno in zanesljivo uporabo rezila. Rezilo je lahko sestavljeno iz ostrine, konice, vrha rezila, hrbta, trebuha, pete in podnožja oziroma ricassoja. Ročaj pa je lahko sestavljen iz držajnega konca, utrjevala, ščitnika, ročajnega glaviča in obloge.

zgradba in deli noža, rezila in ročaja

zgradba in deli noža, rezila in ročaja

Zgradba rezila:

Ostrina – je nabrušeni ostri, rezalni del rezila, ki se razteza od konice do pete noža, oziroma – odvisno od izdelave in vrste noža – do podnožja rezila ali ščitnika.

Hrbet – hrbet je vrhnji del rezila noža nasproti ostrine.

Konica – je tisti del noža, kjer se združita ostrina in hrbet rezila. Konica se uporablja za zabadanje in prebadanje.

Vrh rezila – je prednji del noža, ki vključuje konico noža. Vrh se uporablja pri nadrobnem in natančnem rezanju in odiranju.

Trebuh – izbočeni del ostrine.

Peta – je zadnji del ostrine pred podnožjem nasproti konice.

Ricasso / podnožje rezila – je tisti del rezila med rezilom in ročajem, kjer ni ostrine.

Hrbtišče noža, je celotni zadnji del noža skupaj z ročajem in hrbtom rezila.

Zgradba ročaja:

Utrjevalo – je spona, okov, obrobek ipd, ki spaja rezilo noža z ročajem. Utrjevalo skrbi za ravnotežje noža in pomaga pri zaščiti roke pred stikom z rezilom noža.

Ščitnik - je del ročaja, ki ščiti prste pred stikom z rezilom.

Držajni konec – je del neoster del rezila, ki se razteza v ročaj noža. To je površina, prek katere je ročaj pritrjen na rezilo.

Obloga – je del noža, iz katere je narejen ročaj. Obloge so pogosto iz lesa ali sintetičnih materialov.

Zakovice – so kovinski mozniki, s katerimi so obloge pritrjene na držajni konec.

Kopito / zadek – je konec ročaja noža.

Ročajni glavič – zaključni zadnji del ročaja.

Tukaj so našteti in zaznamovani predvsem glavni deli, pri čemer obstajajo tudi določene terminološke težave, saj lahko več besed označuje isti del (glavič, ročajni glavič, zadek, kopito) ali pa ista beseda označuje različne stvari, na primer rezilo primarno označuje del, ki reže, ali pa samo oster rob rezila – ostrino rezila.

Najboljši nož?

Spraševanje, ki najbž traja že vse od časov, ko si je pred 2,5 milijonoma let prvi človečnjak izdelal prvo rezilo in ga poimenoval nož, je, kakšen je najboljši nož. Seveda je jasno, da obstajajo boljši in slabši noži ter noži, ki so za določena opravila bolj ali manj primerni, ni pa tako jasno, kakšen naj bi bil najboljši nož nasploh.

Preberi preostanek objave

Prazgodovina noža

Nož ni samo »neko orodje«, nož je Orodje nad in pred vsemi orodji. Nož je vir in izvor vseh orodij. Rezilo in naša živalska vrsta sta tako trdno povezana, da le težko rečemo, kaj je bilo prej – nož ali človek. Ostale živali ne potrebujejo ostrin, saj so z njimi pravzaprav rojene. Ljudje pa smo si po drugi strani svoje okolje prirejali tako, da smo uporabljali rezila, ki jih ponuja narava. Lahko rečemo, da nas je življenje naredilo tako, da delujemo skupaj z rezilom, saj smo kot vrsta svoja rezila zamenjali z rezili iz okolja.

švicarski nož kamene dobe

švicarski nož kamene dobe

Preberi preostanek objave

Mati Narava je kruta prasica

Za tole pisanje sem se odločil, ker je večina ljudi pozabila, kaj sta narava in divjina. Pravzaprav sem prepričan, da velika večina o tem sploh ne razmišlja (več kot očitno je, da pravzaprav velika večina sploh ne razmišlja o ničemer…), ostaja pa neko določeno število ljudi, ki misijo, da o naravi veliko vedo – predvsem na podlagi sedenja pred škatlo za idiote (ne, to zaenkrat še ni računalo) in seveda določene romantične predstavo, za katero lahko okrivimo romantika Rousseauja.
Preberi preostanek objave

Zgodovina gošavstva

Zgoščen pregled človekovega boja za preživetje skozi stopnje tehnološkega razvoja. Pregled je povsem okvirno informativne narave, pri čemer sem vzel najbolj široka obdobja, čas pa štejem od nas nazaj.

Preberi preostanek objave

Lastna teorija

Ena od velikih skrivnosti našega bednega, hkrati pa tudi potencialno prečudovitega časa je to, da je mišljenje lahko užitek. Tukaj predstavljam nekaj zamisli, ki vam lahko pomagajo vzpostaviti svojo osebno in lastno teorijo. Vzpostavljanje svoje lastne teorije je revolucionarni užitek, užitek vzpostavljanja svoje teorije revolucije. Lastna teorija je teorija dogodivščin, ki je tako erotična in zabavna kot pristna revolucija.

Preberi preostanek objave

Gošavske modrosti
Jebeš, ne jebeš, kurcu čas mineva.

♦stara modrost♦

Zadnji komentarji

Naročite se na gošavska sporočila preko email-a