zmanjšajte bolečino

Povezava med našim umom in telesom je še vedno precej skrivnostna in neraziskana zadeva. Nedavno so šamani iz oxfordske univerze odkrili novo protibolečinsko sredstvo: daljnogled.

Če daljnogled obrnemo okrog in pogledamo na pomanjšani poškodovani del telesa, se bolečina zmanjša, prav tako pa se zmanjša tudi oteklina.

Vse skupaj nam veliko pove o tem, kako močna je naša mentalna povezava med tem, kaj in kako vidimo, ter tem, kaj čutimo.

Daljnogled pa se je tako iz torbice s koristnimi pripomočki preselil v torbico za prvo pomoč.

Kaj pa, če nimate daljnogleda s sabo, ko se udarite po prstu? Bolečina bo manjša, če preprosto pogledate stran in pozabite…

Pri urezninah pa priporočam, da najprej zaustavite krvavitev.

Samo kurjenje ognja bi lahko razdelil na štiri osnovne faze, ki so za uspešno kurjenje ognja enako pomembne, hkrati pa je pomembno tudi, da si sledijo v določenem vrstnem redu:

1. postavljanje ognjišča;
2. pripravljanje materiala;
3. prižiganje ognja;
4. nalaganje materiala;

Postavljanje ognjišča je prva faza in je pomembno predvsem zaradi varnosti, razlikuje pa se glede na material, ki ga imamo na razpolago, namen ognja in ognjišča in seveda na število ljudi, ki bodo ogenj in ognjišče uporabljali.
Pripravljanje materiala, s katerim bomo ogenj zakurili, je druga faza prižiganja in kurjenja ognja, ki pomembno vpliva tako na uspešno prižiganje kot tudi na kasnejše kurjenje. Tudi pri nabiranju in pripravi materiala za kurjenje smo odvisni od okoliščin, v katerih se znajdemo. Pri pripravi materiala sta za nadaljnje uspešno kurjenje najbolj pomembni količina in kakovost nabranega materiala (ponavadi lesa), pri kvaliteti je mišljeno predvsem to, da je les čim bolj suh in seveda, da ima čim boljšo gorljivost (da gori čim dlje s čim manj dima in da se naredi čim boljša žerjavica). Enako pa je pomembno, da zagotovimo primerno strukturo pripravljenega materiala: da imamo zadostno (bolje preveliko kot premajhno) količino materiala vseh dimenzij; od netiva preko najmanjših paličic in do največjih polen…
Prižiganje ognja je nekako osrednja faza, ki pa je lahko uspešna samo, če smo zadovoljivo izvedli vse predhodne faze. Način prižiganja je najprej odvisen od izbire prižigala in netiva, ki je tista najmanjša kategorija pri pripravi materiala za prižiganje in je hkrati tudi najpomembnejša, s tem pa tudi najbolj problematična. Seveda moramo netivo prilagoditi prižigalnemu sredstvu. Nabor teh sredstev je izredno širok in se giblje od navadnih vžigalnikov preko vžigalic pa tja do primitivnih sredstev in načinov, kot je prižiganje z lokom ali kresilom. Načeloma velja, da pri bolj primitivnih napravah izbira in priprava netiva velja veliko večjo vlogo kot pri manj primitivnih.
Nalaganje materiala na ogenj je pomembno tako za varno kurjenje, kot tudi za uspešno kurjenje, dober izkoristek materiala in za uporabo ognja ter ognjišča. Tu je pomembno predvsem pravočasno nalaganje, se pravi, da nalagamo tedaj, ko ogenj gori lepo, ne pa takrat, ko je že skoraj ugasnil. Prav tako je pomembno, kaj hočemo z nalaganjem doseči; če hočemo, da nam bo ogenj nekoliko bolj posvetil, potem naložimo tanjše vejice in polena, ki vsebujejo veliko smole, če potrebujemo žerjavico, potem bomo nalagali zdrava srednje debela polena listavcev – boljša so tista, ki so gostejša, če pa hočemo samo vzdrževati ogenj za dlje časa, potem nalagamo najdebelejša, lahko tudi manj suha polena.

Sedaj pa še kratek prikaz kurjenja z magnezijevo pripravo za kurjenje ognja. Tudi tu se je v praksi izkazalo, kako zelo je pomembna izbira in nabiranje netiva. Sama naprava je sestavljena iz magnezijeve ploščice, ki služi kot osnovno netilo in ferodične paličice, ki služi za iskro. Sam magnezij razvije zelo visoko temperaturo, ki pa je bolj kratkotrajnega trajanja Najprej sva z Martinom poskušala z dračjem in tanjšimi paličicami, nato s tankimi ostružki, na koncu pa zmagala s smolo. Sicer pa naj video govori:

Med filozofi bi se lahko našli tudi takšni, ki pravijo, da je najboljši nož samo ideal, kateremu se lahko v vsakem trenutku bolj ali manj približamo, vendar ga nikoli ne moremo doseči in zato tudi ne moremo najti dokončnega odgovora na vprašanje, kakšen je najboljši nož. Gošavski odgovor  je precej bolj jasen in nedvoumen:

Najboljši je tisti nož, ki ga imaš pri roki, ko ga potrebuješ.

in

Najboljši nož je najbolj oster nož.

Takšno je bistvo najboljšega noža v dveh stavkih. Skoraj vse ostale lastnosti so lahko popolnoma poljubne. Zelo dober nož je lahko premalo oster ali celo top, nikoli pa ne more biti preveč oster.

Ko izbiramo nož v trgovini naj bi bilo torej prvo vprašanje, ali bom lahko ta nož imel poleg sebe, ko ga bom potreboval; znotraj tega seveda pade vprašanje cene, če je nož predrag se ponosnemu lastniku zelo hitro zgodi, da ga pospravi v predal namesto, da bi ga uporabljal. Vprašanje zajema tudi velikost, če je nož prevelik, se kaj hitro zgodi, da ga kje odložimo ali pa da ostane v nahrbtniku, ozroma ga niti ne smemo imeti pri sebi.

Naslednje vprašanje glede najboljšega noža zadeva namen – kaj bomo z nožem počeli: rezali hrano, rezljali, odpirali konzerve, hodili v hribe, nabirali gobe, mesarili in tako dalje. To vprašanje zajema tudi večnamenskost, ki je lepo zajeta pri raznih kombiniranih žepnih nožih in seveda vprašanje ali naj bo nož preklopen ali iz enega kosa. Preklopni noži so ponavadi bolj primerni za nošnjo žepu in nam lahko ponujajo tudi več funkcij (razna dodatna rezila, žagice, odpirači…) – od tod tudi ime “žepni nož”, ostali noži pa nam načeloma ponujajo boljšo varnost pri delu, večjo trdnost, daljše rezilo in ponavadi tudi lažjo dostopnost in uporabo rezila. Pri preklopnih oziroma žepnih nožih se ponavadi daje premalo poudarka na varnost – najpomembnejši element, takoj za rezilom, je zapora, ki preprečuje, da bi se nam rezilo noža med rezanjem zaprlo in nas poškodovalo; naslednje pomembno vprašanje pa je, ali je nož mogoče odpreti samo z eno roko – kar je z večjimi ali manjšimi težavami izvedljivo skoraj vedno.

Glede na to, da je nož podaljšek roke pa se ponavadi premalo pozornosti posveča predvsem ročaju noža, od katerega je v največji meri odvisna tako varnost rezanja, kot tudi splošno izkustvo in občutek pri delu z nožem. Pri preklopnikih smo tukaj v veliki meri precej bolj omejeni, saj se posamezni modeli razlikujejo, načeloma pa velja, da je večji ročaj (in večji nož) bolj varen in da so varnejši noži s sprednjim ščitnikom, ki preprečuje, da bi nam ročaj med prijemom zdrsnil vse do rezila. Prav tako so tudi boljši in varnejši tisti noži, ki imajo ročaj obložen z materialom, ki ne drsi, kot so (nelakiran) les, usnje ali guma. Naslednja pomebna stvar pa je še to, kako je rezilo spojeno z ročajem; tu se moramo ozirati predvsem na trdnost spoja, neprekosljivi pri tem pa so seveda tisti noži, ki imajo rezilo in ročaj narejena iz enega samega kosa jekla (kamen, kost in keramika so sicer zanimivi, vendar pa zaradi svoje krhkosti absolutno nekonkurenčni jeklu).

Kako lahko človek pride do najboljšega noža je torej sedaj popolnoma jasno: tako, da ga vtakne v žep ali za pas. Kako do najbolj ostrega pa bom še poskusil odgovoriti v prihodnosti…

Osnovna oprema - ali jo vzamete s seboj?

Oprema:

1. nož
2. dobra obutev
3. vžigalnik
4. dodatna voda
5. dodatna hrana
6. klobuk
7. zemljevid
8. kompas
9. svetilka
10. obleka za dež in dodatna oblačila
11. zasilna odeja ali velika vreča za smeti
12. prva pomoč
13. piščalka
14. repelent proti mrčesu
15. zaščitna krema
16. sončna očala

Tak znak stoji na začetku poti v Lynn Canyonu. Zanimiv pristop, ki ga pri nas zaenkrat še nisem opazil.