Čemaž – Allium Ursinum
Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi seme in nato izgine s površine.
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae
(nerazvrščeno): Angiosperms
(nerazvrščeno): Monocots
Order: Asparagales
Družina: Alliaceae
Rod: Allium (česen)
Vrsta: A. ursinum
Znanstveno (latinsko) ime:
Allium ursinum
Opis: rastlina z ozko čebulico, listi široko suličasti, z izrazitim pecljem, večinoma parni, pritlični. Pliski navidezni kobul, brez zarodnih čebulic, s čisto belimi 8-10 mm velikimi cvetovi.
Cvetoči čemaž:
Lahko ga tudi sejemo ali sadimo na vrtu, saj občutljiv na vrsto zemlje, pa potrebuje vlago in senco.
Užitna je vsa rastlina: suličasti listi (posebno pred cvetenjem), popki, cvetovi, plodovi in podolgovata čebulica. Liste nabiramo od trenutka, ko se prikažejo pa do cvetenja, čebulice pa poleti in pozimi (če vemo, kje se nahajajo). Čemaža ne sušimo, saj izgubi svoje učinkovine.
Uporabljamo surovega ali kuhanega bodisi kot začimbo namesto česna bodisi kot zelenjavo, vendar pri uporabi surovega ne gre pretiravati – še posebej pri tistih, ki imajo občutljivejši spodnji del. Z narezanimi listi ali cvetovi lahko začinimo juhe, omake, solate in druge jedi. Cvetovi imajo močnejši okus. S kuhanjem se okus po česnu precej porazgubi. Iz njega pripravljamo juhe, omake, različne nadeve, namaze, in še marsikaj.
Poleg svojih nespornih kulinaričnih kvalitet pa je čemaž nadvse zdravilen (še posebej proti visokemu pritisku, strnjevanju krvi, astmi). Iz njega izdelujejo zdravila (zato ga bojo najbrž kmalu prepovedali). Pater Simon Ašič v Priročniku za nabiranje zdravilni rastlin (stran 26) pravi, da se čemaž nadvse obnese za spomladansko zdravljenje (konec koncev tudi medvedi z njim preganjajo zajedalce, ki so si jih nabrali čez zimo), njegov sok pa je koristen za celjenje ran, ki se nerade celijo.
OPOZORILO!
Čemažu sta na videz podobni dve zelo strupeni rastlini, ki ponavadi rasteta na podobnih mestih:
1. jesenski podlesek (Colchicum autumnale), ki ima skoraj enake suličaste liste in pogosto raste skupaj z njim (vendar ne diši po česnu). Ločimo ga po nekoliko temnejši barvi (nezanesljiv znak), listih, ki rastejo navpično in skupaj v rozeti, po žlebastih steblih, medtem ko ima čemaž robata stebla in trdo, dobro vidno žilo v sredini listov, kar zlahka otipamo.
Na sliki spodaj se vidi bistvena razlika:
Listi se pri jesenskem podlesku držijo skupaj in rastejo iz enega gomolja (po strokovnjaško se reče, da rastejo iz rozete), medtem, ko ima pri čemažu vsak list tudi precej dolg pecelj svojo čebulico – kot se vidi na zadnji sliki spodaj, kjer je cela rastlina čemaža s čebulico vred.
(Prav v tem trenutku so po radiju povedali, da so letos že zdravili 4 paciente, ki so nabrali jesenske podleske, 1 bolnica pa je žal umrla)
2. Druga strupena rastlina, ki je podobna čemažu je šmarnica (Convallaria majalis), ki ima dva lista, ki se ločujeta od okroglega stebla v zgornjem delu rastline (in ne diši po česnu). Zanesljivo pa ju ločijo cvetovi. Šmarnica se razraste šele maja, medtem ko požene čemaž marca ali v topli zimi že februarja.
Šmarnice – tik pred cvetenjem:
Največji problem je v tem, da nabiralci nabirajo čemaž v šopih, pri tem pa lahko utrgajo še kako drugo strupeno rastlino, ki raste skupaj s čemažem.
Moj prvi nasvet je, da se pri nabiranju čemaža zanašajte na vonj (z roko nekoliko zmečkajte list) – če ne diši po česnu ali če diši drugače, potem to ni čemaž, če niste 100% prepričani, potem to ni čemaž. Drugi nasvet je: ne bodite grabežljivci; raje si vzemite čas in uživajte v nabiranju najlepših listkov – tisti so tudi najboljši pa še smeti ni potrebno prebirati.
Čemaž od blizu – tik pred cvetenjem (lepo so že vidni cvetni popki – vidi se tudi, da je vsak list na svojem peclju – lahko sta dva na čebulico):
Cela rastlina s čebulico vred (pred dobrim mesecem):








