Navadna leska – Corylus avellana
Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih - rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni plodovi – lešniki. Cveti od februarja do aprila, preden se razvijejo listi. Rastlina je dvospolna in enodomna, moški cvetovi so viseče mačice, polne rumenega cvetnega prahu, ženski pa sestavljajo popek,obdan z luskolisti. Je pionirska rastlina in do 5 m visok grm.
Raste na skoraj povsod, kjer raste grmovje, na senčnih in sončnih pobočjih, gmajnah, listnatih in mešani gozdovih od nižine do montanskega pasu. Leska s svojim odpadlim listjem izboljšuje gozdna tla. Njeni popki so pomembna hrana za rastlinojedo divjad pozimi. Leska je razširjena po vsej Evropi, Britanskem otočju in S. Afriki.
Lesko se večinoma povezuje z njenimi plodovi - lešniki, ki so prehransko gledano eno od močnejših živil, saj so bogati z olji, beljakovinami, vitamini in minerali; nabiramo jih jeseni. Vendar pa je koristna cela, njen les lahko uporabimo za izdelavo česarkoli (s precej omejenim rokom trajnja) od zasilnih bivališč, prek palic za pečenje, puščic in kopij pa do zobotrebcev. Lahko pa z njim tudi lepo podkurimo – čeprav ima precej nizko kurilno vrednost.
Seveda pa je leska tudi zdravilna – pa ne samo v obliki leskove masti. Sveži leskovi listi zaustavljajo drisko – takorekoč na licu mesta. Pater Simon Ašič priporoča, da liste v primeru driske pojemo surove, najbolje na kosu kruha, ve pa tudi, da so zdravilne tudi mačice in lubje. Mačice so koristne proti gripi in pljučnici, ker povzročajo potenje, čaj iz listov in lubja pa zdravi golenske razjede, hemeroide in ustavlja drisko – če nas ta preseneti v naravi lahko pojemo kar surove liste (deluje – prisežem na lastna čreva).


