švicarski nož kamene dobe

Noži nas delajo bolj človeške. Izum noža je omogočil naši vrsti, da spreminja naravo in s tem tudi dela moralne izbire tako nujne kot sploh možne. Rezati ali ne rezati, to je bistveno vprašanje. Nož nas postavlja pred dilemo, ki je osrednja naši človečnosti. Nož je tisto jabolko z drevesa spoznanja in vsak udarec kamna na kamen je še en ugriz.

Pred dvema milijonoma in pol, ko so bili izumljeni prvi noži, sploh še nismo imeli čela, naši možgani so bili iste velikosti kot pri enoletnem dojenčku, naši nohti (bolj kremplji) so bili dolgi in trdni in so bili na koncu prsta tako trdni kot manjša debla. Naše čeljusti so bile močne in so lahko skupaj s trdnimi zdravimi zobmi rezale in drobile. Znanstveniki nas opisujejo kot zgodnje hominide. Nismo še imeli daru govora, čeprav smo lahko izražali pomenske zvoke na podoben način kot to še danes počno bolj družabne živali.

Tukaj je približna genetska časovnica:

• Pred približno 4.5 milijoni let se pojavijo prvi hominidi (avstralopitek); palčki – ne preveč brihtni.
• Pred približno 2.5 milijonoma let se pojavi rod homo (»homo habilis« – »spretni ali sposobni človek« se pojavi pred 2 milijonoma). Danes smo mi njegovi edini predstavniki.
• Pred približno 1.9 milijona let se pojavi homo erectus (»pokončni človek«). Visok, vitek, zelo pokončen človečnjak, ki pridobiva lobanjsko kapaciteto.
• Pred približno 0.8 milijona let se pojavi arhaični homo sapiens, ki zelo hitro razvija svojo možgansko skorjo.
• Pred približno 0.3 milijona let se pojavi homo neandertalis
• Pred približno 0.1 milijona let se pojavi homo sapiens. To smo mi, vendar se najbrž ne bi prepoznali.

Časovnica izdelovanja orodij in tehnoloških dosežkov:

• Pred približno 2.5 milijonoma je človečnjak naredil grobo samo z ene strani obdelan nož (kamniti in koščeni okruški).
• Pred približno 1.9 milijonoma let je človečnjak naredil preprosto dvostransko kamnito rezilo simetrično obdelano po obeh straneh.
• Pred približno 1.7 milijona let je človečnjak naredil pestnjak – ročno sekiro: obdelan kamen brez kakršnegakoli ročaja, ki ima je pri bazi odebeljen in zašiljen proti koncu – pestnjak »švicarski vojaški nož kamene dobe«, je najdlje uporabljano orodje v človeški zgodovini.
• Pred približno pol milijona let so človečnjaki začeli uporabljati ogenj.
• Pred približno 250 tisoč leti je človečnjak naredil sestavljeno sekiro iz pripravljenih obdelanih delov.
• Pred približno 50 tisoč leti je človečnjak naredil prva specializirana kamnita orodja.

Če pogledamo ti časovnici skupaj z »Zgodovino gošavstva« nam kar nekako pade v oči, da so pred dvema milijonoma in pol so narejena prva rezila, hkrati pa se pojavi tudi rod homo. Ali je lahko to naključje? Prav tako pa je videti, da se je z nastankom prvih kompleksnejših rezil in sekir povečal naš doseg.

Nož ima posebno mesto tako v naših življenjih, kot v naši duševnosti. Je veliko več kot zgolj orodje, nekateri poznamo občutje primarnega, ko primemo v roke dober nož – kar vsekakor ni noben empiričen dokaz česarkoli, vendar pa je pomenljivo občutja nečesa kar mnogi začutimo, česar nekako ne moremo ubesediti: to je ta primarna povezava med nožem in samim bistvom naše človečnosti ter naše vrste.

Rezilo pa je še vedno temelj vse naše tehnologije. Tudi elektrika nastane s pomočjo strojev, ki jih brez rezil pravzaprav ne bi mogli izdelati. Čeprav živimo v razrezanem svetu, včasih pozabljamo na vse, kar smo dolžni temu skromnemu orodju – dokler ga ne nosimo in ugotovimo, kako zares je uporaben oziroma, dokler se ne znajdemo v situaciji, ko ga potrebujemo pa ga nimamo pri sebi. Če bi se celotna naša civilizacija in tehnologija sesula v prah, bi to preprosto ročno orodje še naprej opravljalo svoje delo in nam dajalo iste prednosti pri obdelovanju surovih materialov kot že vse od začetkov naših časov.

s tem se je začelo...

Prvih nekaj milijonov let človeštva

Večina človeškega razvoja se je zadnjih nekaj milijonov let dogajalo na isti stopnji (pred 2.5 milijonoma let groba kamnita in koščena rezila – začetni prvi preboj tega, čemer bi lahko rekli človeštvo), čeprav je bil ta razvoj narekovan predvsem s strani tistih, ki so preživeli in tistih, ki so izumrli. Resnična naravna selekcija zna poskrbeti za to, da si v koraku s tistimi, okrog tebe, ali pa umreš pri poskušanju le tega. Pred 1.7 milijona leti tako lahko najdemo človečnjake praktično po vsem svetu…

Pred približno pol milijona let se je zgodil drugi veliki človekov preboj; – prišel je v obliki izkoriščanja ognja. To je bilo prvič, ko je človek lahko kontroliral določen vidik narave. Ogenj je dal toploto in svetlobo, kjer in kadar je narava ni dajala in je omogočil ljudem, da se naselijo v relativni varnosti votlin in drugih elementarnih zavetij. Začela se je doba zgodnjih jamskih ljudi.

Pred 250 000 let do 10 000

Pred približno 250 000 leti so človečnjaki razvili prva prava sestavljena kamnita orodja (obojestransko obdelan kamen – pestnjak, leseno in koščeno orodje), s katerimi je človek lahko še bolj nadziral naravo. Zgrajena so bila prva bivališča, iz kož in krzna pa so si naredili prva oblačila. Kmalu pa so bila oblačilom dodana tudi prva rastlinska in živalska vlakna.

V naslednjih 140 000 letih so ti dodatki k človekovemu ugodju povzročili pravo populacijsko eksplozijo. V tej dobi je človek lahko potoval po dolgem in počez, saj je imel oblačila, ki so ga ščitila pred vremenom poleg tega pa ni bil več odvisen od naravnih zavetij, saj je že znal graditi. Vse to je povzročilo obsežno razširitev območij, ki jih je poseljeval človek in so obsegala celotno Evropo, Azijo, Afriko, sčasoma pa so čez Beringov preliv prišli tudi v Ameriki. Proti koncu kamene dobe (pred približno 12 000 do 8 000 leti) izdelajo lok in puščice, koščene harpune, kameno orodje, drevak.

Tukaj ta zgodba pride do zastoja, saj pride ledena doba, v kateri mnogi pomrejo, ostali pa se selijo nazaj proti jugu. V mnogih delih Eurazije ta doba povzroči tehnološki napredek v obliki prvih vasi, skupaj udomačenimi in ograjenimi živalmi. To življenje v skupnostih omogoča, da velike skupine lahko preživijo in uspevajo, v nadaljevanju pa prinaša tudi nov napredek.

Pred 10 000 do 3 500 leti nazaj: konec kamene dobe – za nekatere…

S koncem ledene dobe pred približno 10 000 leti je večina sveta doživelo naslednje napredke:
Pred 10 000 leti: Baker (kovinska orodja pomenijo konec kamene dobe), pravo kmetijstvo; razvijejo se plugi in ostalo kmetijsko orodje izoblikujejo se tudi prve civilizacije.
Pred 6 000 leti – izum kolesa, čemer sledijo vozovi, kočije in mnoge druge oblike transporta, čemer sledijo veliki napredki v navigaciji.
Pred 6 000 leti – Razvijajo se prvi sistemi pisanja. Začne se zapisana zgodovina.

Pred 3 500 leti – začne se bronasta doba.

V veliki večini sveta se to, kar imenujemo »kamena doba« s prvim pridobivanjem bakra iz rude končuje. Kovinska orodja vpeljejo novo dobo, v kateri večina sveta uživa v cvetoči in tehnološko razvijajoči se dobi razvoja. Še vedno pa so obstajala tudi področja, ki zaradi svoje ločenosti niso imela dostopa do teh znanj in so dobesedno ostala v kameni dobi.

5000 let do pred 350 leti – tehnološki bum

Zadnjih 5000 let človeške zgodovine je zabeležilo veliko pomembnih prebojev, v čemer dolgoročno temelji tehnološki bum. Ta napredek vključuje železo, jeklo, steklo, merjenje časa, sodobna oblačila in materiale, papir, različna transportna sredstva od kočije do ladij, podkve, smodnik, mnoga orodja in orožja, itd, itd. Vse to se je dogajalo v Evropi, Aziji in severni Afriki znotraj mnogih kultur in civilizacij, ki so med seboj tekmovale za prevlado, medtem ko so določena območja (Ameriki, Avstralija in ostala oddaljena otočja) ostala izven tega.

350 let do naših dni – doba globalizacije

Tehnologija doživlja neslutene razsežnosti, se »globalizira« in postaja dostopna vsem, ki imajo denar in moč. Dobili pa smo tudi dostop do nekaterih tehnik in orodij, ki izvirajo še iz kamene dobe in smo jih v svoji tehnološki zaverovanosti že zdavnaj opustili in pozabili.