Označene objave ‘nož’
Oblike rezil noža
Tukaj podajam osnovne oblike rezil noža v njihovi najbolj prvobitni izvedbi. Poimenovanja posameznih delov rezila, o katerih je govora tukaj, so pojasnjena v tem prispevku.
Na sliki so prikazane osnovne oblike rezil z označenimi ostrinami – rdeča barva označuje ostrino, ostrine na hrbtnem delu konice so lahko samo okrasne oziroma lažne ostrine, ki niso naostrene.
(1)»Navadno rezilo« ima zakrivljeno ostrino in ravno hrbtišče. Hrbet rezila, ki ni oster, omogoča uporabniku, da uporablja prste za usmerjanje sile, hkrati pa je zaradi njega nož težji in močnejši glede na njegovo velikost. Nenabrušen hrbet pa omogoča tudi nekatere druge načine uporabe. Krivina ostrine osredotoča silo na manjši površini in olajša rezanje. Ta oblika omogoča tako dobro sekanje kot tudi rezanje. To je med enoreznimi tudi najboljša oblikami za zabadanje, saj rezilo dela zarezo tako, da lahko celotna širina noža gre skoznjo, ne da bi hrbtišče moralo na stran potiskati dodaten material tako kot pri rezilu s padajočo konico (3) ali ovčji nogi (5).
(2) Zakrivljeno rezilo oziroma rezilo z zakrivljeno, privzdignjeno konico. Nož s tako obliko rezila ima hrbet, ki se zakrivi navzgor, kar lažjim nožem omogoča, da imajo na svojem rezilu daljšo ostrino in tako tudi obsežnejše rezalno področje. Konica noža se pri tej obliki rezila nahaja nad hrbtom noža. Takšen nož je primernejši za rezanje in zarezovanje. Rezila z zakrivljeno oziroma dvignjeno konico ponujajo večje rezalno območje ali trebuh in so pogosta pri nožih za odiranje.
Anatomija noža
V grobem lahko rečemo, da je nož sestavljen iz rezila, ki ga uporabljamo za rezanje in prebadanje ter ročaja, ki nam omogoča varno in zanesljivo uporabo rezila. Rezilo je lahko sestavljeno iz ostrine, konice, vrha rezila, hrbta, trebuha, pete in podnožja oziroma ricassoja. Ročaj pa je lahko sestavljen iz držajnega konca, utrjevala, ščitnika, ročajnega glaviča in obloge.
Zgradba rezila:
Ostrina – je nabrušeni ostri, rezalni del rezila, ki se razteza od konice do pete noža, oziroma – odvisno od izdelave in vrste noža – do podnožja rezila ali ščitnika.
Hrbet – hrbet je vrhnji del rezila noža nasproti ostrine.
Konica – je tisti del noža, kjer se združita ostrina in hrbet rezila. Konica se uporablja za zabadanje in prebadanje.
Vrh rezila – je prednji del noža, ki vključuje konico noža. Vrh se uporablja pri nadrobnem in natančnem rezanju in odiranju.
Trebuh – izbočeni del ostrine.
Peta – je zadnji del ostrine pred podnožjem nasproti konice.
Ricasso / podnožje rezila – je tisti del rezila med rezilom in ročajem, kjer ni ostrine.
Hrbtišče noža, je celotni zadnji del noža skupaj z ročajem in hrbtom rezila.
Zgradba ročaja:
Utrjevalo – je spona, okov, obrobek ipd, ki spaja rezilo noža z ročajem. Utrjevalo skrbi za ravnotežje noža in pomaga pri zaščiti roke pred stikom z rezilom noža.
Ščitnik - je del ročaja, ki ščiti prste pred stikom z rezilom.
Držajni konec – je del neoster del rezila, ki se razteza v ročaj noža. To je površina, prek katere je ročaj pritrjen na rezilo.
Obloga – je del noža, iz katere je narejen ročaj. Obloge so pogosto iz lesa ali sintetičnih materialov.
Zakovice – so kovinski mozniki, s katerimi so obloge pritrjene na držajni konec.
Kopito / zadek – je konec ročaja noža.
Ročajni glavič – zaključni zadnji del ročaja.
Tukaj so našteti in zaznamovani predvsem glavni deli, pri čemer obstajajo tudi določene terminološke težave, saj lahko več besed označuje isti del (glavič, ročajni glavič, zadek, kopito) ali pa ista beseda označuje različne stvari, na primer rezilo primarno označuje del, ki reže, ali pa samo oster rob rezila – ostrino rezila.
Najboljši nož?
Spraševanje, ki najbž traja že vse od časov, ko si je pred 2,5 milijonoma let prvi človečnjak izdelal prvo rezilo in ga poimenoval nož, je, kakšen je najboljši nož. Seveda je jasno, da obstajajo boljši in slabši noži ter noži, ki so za določena opravila bolj ali manj primerni, ni pa tako jasno, kakšen naj bi bil najboljši nož nasploh.
Prazgodovina noža
Nož ni samo »neko orodje«, nož je Orodje nad in pred vsemi orodji. Nož je vir in izvor vseh orodij. Rezilo in naša živalska vrsta sta tako trdno povezana, da le težko rečemo, kaj je bilo prej – nož ali človek. Ostale živali ne potrebujejo ostrin, saj so z njimi pravzaprav rojene. Ljudje pa smo si po drugi strani svoje okolje prirejali tako, da smo uporabljali rezila, ki jih ponuja narava. Lahko rečemo, da nas je življenje naredilo tako, da delujemo skupaj z rezilom, saj smo kot vrsta svoja rezila zamenjali z rezili iz okolja.
švicarski nož kamene dobe

