SEDEM NEVARNIH DEJAVNIKOV

Vsaka situacijo, kjer gre za biti ali ne biti, nekega posameznika ali skupine, je popolnoma edinstvena, odvisna od okolja, v katerem se zgodi in posameznika ali skupine, ki se v tej situaciji znajde. Vseeno pa lahko v vseh teh situacijah poiščemo tudi določene skupne točke – določene skupne nevarnosti.

Za preživetje je najpomembnejše ustrezno razpoloženje se pravi odnos do situacije. Posameznikov odnos – njegova odločenost, da preživi in deluje skladno s svojim nagonom po preživetju. Strah, osamljenost, bolečina, utrujenost, mraz/vročina, žeja in lakota predstavljajo sedmerico nevarnih sovražnikov, na katere moramo biti pozorni in se jih varovati, saj nas lahko posamezno ali v kombinaciji oropajo ne le samozavesti temveč celo želje po boju za preživetje.

Strah ni nekaj, česar bi se morali sramovati. Samo bedaki se nikoli ničesar ne bojijo. Najpomembnejše je, da dobimo nadzor nad svojim strahom, namesto, da bi strah zavladal nad nami. Če začutimo napade panike, se pred njimi najbolje branimo z mislijo na pozitivne stvari – najbolje na naše znanje, zmožnosti in sposobnosti za preživetje. Človek na robu panike ne more misliti racionalno, zato je nagnjen k prenagljenim dejanjem, ki so lahko neumna in nevarna.

Osamljenost je tesno povezana s strahom in dolgočasjem. Najhujše pri njej je, da ponavadi udari brez opozorila. Nenadoma spoznamo, da smo sami, kat nas nato dobesedno grize ter nam manjša odpornost in vitalnost. Pred osamljenostjo se najbolje zaščitimo tako, da se zaposlimo; nabiramo drva, iščemo hrano, skratka s čimerkoli, kar nam odvrača pozornost od tega, da smo sami.

Bolečina je naravni znak, da je z nami nekaj narobe. V trenutkih vznemirjenja jo lahko spregledamo, ko pa se vse skupaj umirja, pride na površje bolečina. Z njo opravimo tako, da poskrbimo zase in za svoje rane, predvsem pa ne smemo dopustiti, da nam pride do živega in nam pobere željo po napredovanju.

Mraz in vročina sta resni grožnji preživetju, saj prizadeneta tako telo kot duha. Če se znajdemo zunaj v zimskih mesecih, moramo zato najprej poskrbeti za zavetje in ogenj ter tako v čim večji meri zmanjšati učinek hladnih temperatur in vremena. Podobno moramo tudi v primeru vročine čim prej poiskati zavetje predvsem pa gledati na to, da bi v čim večji meri zmanjšali izgubo vode.

Utrujenost zmanjšuje naše umske zmožnosti in nas lahko naredi nepremišljene in brezbrižne. Utrujenost pa ni vedno samo posledica garanja ali izčrpanosti. Pogosto je posledica našega razpoloženja – frustracije, brezupa ali pomanjkanja vizije. Zato moramo poskrbeti, da se ne izčrpavamo in da ne nehamo načrtovati, kako bomo izšli iz neugodne situacije.

Žeja nas lahko spravlja ob pamet. Otopi nam duha in ustvarja paniko. Človek lahko preživi teden ali več brez hrane in samo par dni brez vode. V suhih pokrajinah zato ne smemo, zapustit vodnega vira, dehidracije pa se moramo paziti tudi kadar se nam zdi, da je okrog nas dovolj vode.

Lakota nas vse dela bolj občutljive na mraz, bolečino in strah. Človek, ki ima poln želodec, bo le redkokdaj izgubil svoj optimizem. Zato moramo paziti na svojo hrano in izkoristiti vsako priložnost za nabiranje ali lov nove hrane.

OSTATI ALI ODITI

Je prva naša odločitev, ki jo moramo narediti potem, ko smo poskrbeli za svoje morebitne rane in si vzeli čas za premislek. Če ne vemo, kje smo, je najbolje, da ostanemo, saj potemtakem tudi ne vemo, kam naj gremo. Ostanemo tudi, če smo preveč utrujeni, če se bliža noč in v primeru, ko nas je ujelo zelo slabo vreme.

Skratka iz neugodne situacije poskušamo oditi sami samo v primeru, ko vemo, kje smo ter ko vemo, kam moramo iti, hkrati pa od naselij, cest ali železnic nismo oddaljeni več kot nekaj dni. V večini drugih primerov pa je najbolje, da ostanemo.

ZAVETJE

Prva stvar, ki si jo moramo priskrbeti, je zavetje, ki naj bo na mestu, ki je čim bolje zaščiteno pred vetrom (pri čemer je mogoče zaradi insektov edina izjema poletje oziroma vroči predeli) in vodo – južne lege so ponavadi najugodnejše. Kakšno bo naše zavetje, je najprej odvisno od terena, na katerem smo se znašli, nato pa predvsem od nas, naše opremljenosti in iznajdljivosti. Najprej moramo v čim večji meri izkoristiti naravne danosti, kot so razne votline, skalni previsi, podrta drevesa, jame in materiale, ki jih imamo s sabo ali v bližini mesta, kjer smo se odločili ostati. Poseben poudarek pa moramo posvetiti svojemu ležišču, tako da v čim večji meri preprečimo izgubo toplote v zemljo.

OGENJ

Naslednja pomembna stvar, takoj za zavetjem, je ogenj. Da bi ogrevali tudi zavetje, je potrebno ognjišče narediti tako blizu zavetišča, kot nam omogoča varnost, če hočemo učinkovitost ogrevanja še povečati, lahko za ognjem naredimo zid (iz debel, kamenja..), ki nam v zavetje obija dodatno toploto. Za kurjenje, če je le mogoče, uporabimo samo posušen stoječ les, ki je ponavadi bolj suh in najbolj učinkovit.

Posebej moramo biti skrbni pri izdelavi ognjišča, da ne bi ponesreči povzročili požara in tako zašli v še večje težave.

Pomembno pa je tudi, kako se lotimo same priprave kurjenja, najprej moramo poskrbeti za zadostno čim večjo količino netiva (najtanjše vejice – dračje, suha trava, lubje, smola, papir…), in seveda čim večje količine vejevja vseh ostalih dimenzij, ki jih nalagamo od manjših proti večjim. V zimskih razmerah moramo debla ali drva večjih debelin razcepiti, saj so ponavadi v sredini zmrznjena in se nam lahko ogenj zaradi tega pogasne.

HRANA IN VODA

Človek s polnim trebuhom lahko prestane težave, ki si jih sestradan niti predstavljati ne more. Seveda pa je lahkota malenkost v primerjavi z žejo, zato je potrebno najprej poskrbeti za pitno vodo, se pravi vodo, ki je po možnosti tekoča, čista in brez vonja, če smo o pitnosti vode v kakršnihkoli dvomih, je vodo pred pitjem potrebno prekuhati ali očistiti kako drugače (z raznimi filtri, čistilnimi tabletami, alkoholom…).

Seveda je potrebno takoj, ko se zavemo težavnosti svoje situacije, pričeti s hrano in vodo ravnati bolj racionalno kot drugače, potrebno je začeti varčevati in iskati priložnosti za nabiranje novih zalog, čeprav lahko pričakujemo, da se bomo iz neugodne situacije izvlekli v kratkem, nam zadostne zaloge dajejo dodatno samozavest, ki prihaja iz nam sicer tujih, vendar še ne tako daljnih časov, ko je bila lakota eden najpogostejših vzrokov smrti.