s tem se je začelo...

Prvih nekaj milijonov let človeštva

Večina človeškega razvoja se je zadnjih nekaj milijonov let dogajalo na isti stopnji (pred 2.5 milijonoma let groba kamnita in koščena rezila – začetni prvi preboj tega, čemer bi lahko rekli človeštvo), čeprav je bil ta razvoj narekovan predvsem s strani tistih, ki so preživeli in tistih, ki so izumrli. Resnična naravna selekcija zna poskrbeti za to, da si v koraku s tistimi, okrog tebe, ali pa umreš pri poskušanju le tega. Pred 1.7 milijona leti tako lahko najdemo človečnjake praktično po vsem svetu…

Pred približno pol milijona let se je zgodil drugi veliki človekov preboj; – prišel je v obliki izkoriščanja ognja. To je bilo prvič, ko je človek lahko kontroliral določen vidik narave. Ogenj je dal toploto in svetlobo, kjer in kadar je narava ni dajala in je omogočil ljudem, da se naselijo v relativni varnosti votlin in drugih elementarnih zavetij. Začela se je doba zgodnjih jamskih ljudi.

Pred 250 000 let do 10 000

Pred približno 250 000 leti so človečnjaki razvili prva prava sestavljena kamnita orodja (obojestransko obdelan kamen – pestnjak, leseno in koščeno orodje), s katerimi je človek lahko še bolj nadziral naravo. Zgrajena so bila prva bivališča, iz kož in krzna pa so si naredili prva oblačila. Kmalu pa so bila oblačilom dodana tudi prva rastlinska in živalska vlakna.

V naslednjih 140 000 letih so ti dodatki k človekovemu ugodju povzročili pravo populacijsko eksplozijo. V tej dobi je človek lahko potoval po dolgem in počez, saj je imel oblačila, ki so ga ščitila pred vremenom poleg tega pa ni bil več odvisen od naravnih zavetij, saj je že znal graditi. Vse to je povzročilo obsežno razširitev območij, ki jih je poseljeval človek in so obsegala celotno Evropo, Azijo, Afriko, sčasoma pa so čez Beringov preliv prišli tudi v Ameriki. Proti koncu kamene dobe (pred približno 12 000 do 8 000 leti) izdelajo lok in puščice, koščene harpune, kameno orodje, drevak.

Tukaj ta zgodba pride do zastoja, saj pride ledena doba, v kateri mnogi pomrejo, ostali pa se selijo nazaj proti jugu. V mnogih delih Eurazije ta doba povzroči tehnološki napredek v obliki prvih vasi, skupaj udomačenimi in ograjenimi živalmi. To življenje v skupnostih omogoča, da velike skupine lahko preživijo in uspevajo, v nadaljevanju pa prinaša tudi nov napredek.

Pred 10 000 do 3 500 leti nazaj: konec kamene dobe – za nekatere…

S koncem ledene dobe pred približno 10 000 leti je večina sveta doživelo naslednje napredke:
Pred 10 000 leti: Baker (kovinska orodja pomenijo konec kamene dobe), pravo kmetijstvo; razvijejo se plugi in ostalo kmetijsko orodje izoblikujejo se tudi prve civilizacije.
Pred 6 000 leti – izum kolesa, čemer sledijo vozovi, kočije in mnoge druge oblike transporta, čemer sledijo veliki napredki v navigaciji.
Pred 6 000 leti – Razvijajo se prvi sistemi pisanja. Začne se zapisana zgodovina.

Pred 3 500 leti – začne se bronasta doba.

V veliki večini sveta se to, kar imenujemo »kamena doba« s prvim pridobivanjem bakra iz rude končuje. Kovinska orodja vpeljejo novo dobo, v kateri večina sveta uživa v cvetoči in tehnološko razvijajoči se dobi razvoja. Še vedno pa so obstajala tudi področja, ki zaradi svoje ločenosti niso imela dostopa do teh znanj in so dobesedno ostala v kameni dobi.

5000 let do pred 350 leti – tehnološki bum

Zadnjih 5000 let človeške zgodovine je zabeležilo veliko pomembnih prebojev, v čemer dolgoročno temelji tehnološki bum. Ta napredek vključuje železo, jeklo, steklo, merjenje časa, sodobna oblačila in materiale, papir, različna transportna sredstva od kočije do ladij, podkve, smodnik, mnoga orodja in orožja, itd, itd. Vse to se je dogajalo v Evropi, Aziji in severni Afriki znotraj mnogih kultur in civilizacij, ki so med seboj tekmovale za prevlado, medtem ko so določena območja (Ameriki, Avstralija in ostala oddaljena otočja) ostala izven tega.

350 let do naših dni – doba globalizacije

Tehnologija doživlja neslutene razsežnosti, se »globalizira« in postaja dostopna vsem, ki imajo denar in moč. Dobili pa smo tudi dostop do nekaterih tehnik in orodij, ki izvirajo še iz kamene dobe in smo jih v svoji tehnološki zaverovanosti že zdavnaj opustili in pozabili.