Gošavstvo

Od vseh elementov, potrebnih za življenje, je voda najpomembnejša – takoj za zrakom. Brez vode ni življenja, zato moramo vedeti, kje jo lahko najdemo in kako lahko do nje pridemo, če hočemo preživeti nek določen čas izven naših trenutnih civilizacijskih pridobitev.

V posebnih okoliščinah lahko človek brez hrane preživi nekaj tednov. Brez vode pa se ta čas skrči na nekaj dni ali celo na nekaj ur (rekord je menda 18 dni). Zato je iskanje vode prednostna naloga vseh, ki hočejo preživeti izven civilizacije. Ko govorimo o vodi, seveda ne mislimo na vodo kot jo definira kemija, ki je pravzaprav destilirana voda brez kakršnih koli dodatkov in je kot taka za nas takorekoč strupena, temveč mislimo na vodo kot tekočino, kjer je voda glavna sestavina, vsebuje pa lahko še mnoge druge elemente (tako koristne kot tudi škodljive).

POTREBE PO TEKOČINI

V zmernem podnebju posameznik potrebuje vsaj 2,5 litra tekočine na dan. Čeprav zmanjšate svojo fizično aktivnost na minimum, je potrebno nadomestiti vodo, ki jo izgubimo: preko izločanja urina približno 1, 5 litra na dan, preko potenja približno 0,1 litra, preko iztrebljanja približno 0,2 litra, preko luščenja kožnih celic, preko dihanja pa 0,4 litra (zrak, ki vstopa v pljuča, je relativno suh, v stiku s pljučnimi mešički pa se navlaži).

Tako lahko takoj vidimo, pomen rednega uživanja vode. Še posebej pa je pomembno če se znajdemo v naslednjih situacijah:

• IZPOSTAVLJENOST VROČINI: ob izpostavljenosti visokim temperaturam lahko posameznik s potenjem izgubi tudi do 4 litre vode na 1 uro.
• POVIŠANA TELESNA AKTIVNOST: poveča se izguba vode preko dihanja in preko potenja.
• IZPOSTAVLJENOST MRAZU: ob nizkih temperaturah se zmanjša vlažnost zraka in zato poveča izguba vode preko dihanja.
• IZPOSTAVLJENOST VELIKI NADMORSKI VIŠINI: zaradi hladnejšega zraka in večjega napora pri dihanju se poveča izguba vode preko dihanja.
• OPEKLINE: opekline uničijo povrhnjico in kožo zato se poveča izguba vode preko kože.
• BOLEZEN: izguba vode se drastično poveča pri bruhanju in driski. Pa tudi dehidracija sama je bolezensko stanje, ki ga povzroči pomanjkanje vode. Čeprav v zgodnjih fazah še ni nevarna, lahko otopi človekov um in tako zmanjša splošno željo in zmožnost za preživetje. Žejo in dehidracijo je potrebno obravnavati z vso resnostjo.

ZNAKI DEHIDRACIJE SO: izguba apetita, otopelost, otrplost, nepotrpežljivost, omotičnost, čustvena nestabilnost, nenaravna izgovorjava in pomanjkanje miselne koherentnosti. Značilen znak dehidracije je tudi temnejša (temno rumena ali rjava) obarvanost urina. Pomoč je enostavna: nadomestitev izgubljene tekočine s pitjem vode. Pri čemer je topla voda primernejša, saj jo telo sprejme lažje kot hladno, poleg tega pa v hujših primerih sama voda ne zadošča (lahko celo škoduje), saj je potrebno nadomestiti tudi elektrolite (1 čajna žlička soli v 2 litra vode), ki so se izgubili preko potenja.

Za vsakih pet odstotkov dehidracije našega telesa, izgubimo približno 25 odstotkov naše delovne zmožnosti. Vendar pa je to dodatek k vsem ostalim izgubam energije. Razmerje izgube energije za delo proti odstotku dehidracije ostaja relativna konstanta, dokler se ne pride v območje nezmožnosti. Zadeva je videti približno tako.

Odstotek izgube tekočine / dehidracije in zmožnost za delo:

% dehidracije = % zmožnost za delo
0% = 100%
5% = 75%
10% = 50%
15% = 25%
20% = 0%
(možna smrt)

ZMANJŠEVANJE IZGUBLJANJA VODE.

Vse fizične dejavnosti je potrebno zmanjšati na minimum. Vsa dela naj se izvajajo počasi in z rednimi počitki, da se zmanjša poraba energije. V vročih podnebjih naj se bistvena dela opravijo ponoči ali med hladnejšimi deli dneva. Poleg tega je potrebno ostati oblečen, da se zmanjša poraba vode. Pot, ki ostane v obleki, hladi zrak med obleko in kožo, s tem pa zmanjša dejavnost potnih žlez in tako se zmanjša tudi izguba vode.
V vročem vremenu nosite svetejša oblačila, ki odbijajo sončne žarke in vzdržujejo ogrevanje telesa na minimumu.
Nekaj napotkov za zmanjševanje izgubljanja vode:

• Počivaj kolikor je le mogoče.
• Izogibaj se kajenju, saj povečuje žejo in pitju alkohola, ki porabi tekočine iz vitalnih organov za razgradnjo.
• Ostani v senci.
• Izogibaj se ležanju na vročih ali ogretih površinah.
• Jej čim manj, saj telo porabi tekočino za razgrajevanje hrane, kar pa lahko poveča dehidracijo.
• Ne govori, dihaj pa skozi nos ne skozi usta.

ISKANJE VODE

Nekateri razpoznavni znaki vodnih nahajališč so:

• INSEKTI: bodi pozoren na leteče žuželke: še posebej na čebele in kolone mravelj.
• PTICE se lahko zbirajo v bližini vode, čeprav lahko posamezne vrste potujejo zelo daleč zato njihova prisotnost ni najboljši znak. Plenilke pa dobijo vodo iz svojega plena in zato sploh niso dober znak.
• OBILJE RAZNORAZNIH RASTLIN pogosto nakazuje, da se rastline napajajo iz vodnega vira, ki je blizu površja.
• ŽIVALI: živali, ki se pasejo, potrebujejo vodo ob zori in mraku, medtem ko mesojede dobijo tekočine od svojega plena ter niso nujno najbolj zanesljiv znak.
• VELIKI BUJNI KUPI TRAVE IN ŽIVALSKE SLEDI pogosto vodijo do vode.
• RAZPOKE IN POČI V KAMNITEM TERENU: apnenčaste in vulkanske kamnine imajo ponavadi več in večje razpoke kot ostale kamnine, skozi katere pronica voda.
• RAZPOKE V SKALAH, POLEG KATERIH SO PTIČJI IZTREBKI lahko nakazujejo na vodni vir, katerega je mogoče doseči s slamico.
• DNO DOLINE: koplji na dnu, kjer je lahko voda.

ZNAKI ONESNAŽENE VODE:

• Močan vonj, pena ali mehurčki v vodi
• Obarvanost vode
• Slanost vode
• Če ni v bližini vodnega vira nobenega zdravega zelenega rastja.

NAČINI ČIŠČENJA VODE:

• Filtriranje.
• Prekuhavanje (voda naj vre najmanj 10 minut).
• Tablete za čiščenje vode (po navodilih).
• Jodova tinktura (5 kapljic 2% jodove tinkture v liter bistre vode oziroma 10, če je voda kalna; voda naj pred pitjem stoji 30 minut) .

Vseeno pa z vodo ne smemo pretiravati, saj precejšen svojih potreb po tekočini pokrijemo že s hrano, pretirano napijanje z vodo pa je lahko celo škodljivo, saj nam pretirane količine vode iz telesa lahko odplaknejo preveč elektrolitov (soli), voda, ki jo tako dovajamo v celice, skoznje zaradi pomanjkanja elektrolitov ne more več prosto potovati, celice zato nabreknejo, kar se najbolj pozna pri možganih – pride do zastrupitve z vodo oziroma do hiperhidracije – v najhujših primerih lahko sledi celo smrt (rejverji pravzaprav največkrat ne umirajo zaradi mamil, temveč zaradi (preveč ali premalo) vode). Bolje toplo pivo kakor mrzla voda!

2 odzivov na “Voda, tekočina in dehidracija”