Gošavstvo

mojster Karel Žgavec

Karel Žgavec se je po 49 letih ponovno lotil praktično že pozabljenega opravila, ki je je bilo nekoč del vsakdanjosti – lotil se je postavljanja apnenice: se pravi peči, v kateri se žge kamenje, dokler ne nastane živo apno, ki se nato pogasi in se uporablja za različne namene.

O uporabnosti gašenega apna nam priča že preprosto dejstvo, da včasih skoraj ni bilo omembe vredne domačije, kjer ne bi poleg hiše bila tudi apnena jama oziroma apnica.

Njegov namen je bil predvsem ta, da pokaže svojim potomcem, kako se to dela in kako zelo težavno je to opravilo, kar je mogoče sklepati že iz tega, da danes tega ne počne skoraj nihče več – za razliko od kuhanja oglja, kjer je glavno delo predvsem nabiranje drva in postavljanje kope, čemer nato sledi samo še skrb, da se vse skupaj ne bi vnelo, je tukaj potrebno v peč skrbno nalagati na približno 5 minut, vse skupaj pa traja do 10 dni. Približni izračun pa pokaže, da bi pod tržnimi pogoji v vsem tem času s proizvodnjo gašenega apna zaslužili 1 cent na uro. V vsem tem času pa se za žganje 7 kubičnih metrov kamenja porabi 25 prostorninskih metrov lesa. Pri delu pa je sodelovalo vseh 17 članov družine.

Takole je bil videti prvi vzorec gašenega apna (po 8 dneh žganja):

Prvi vzorec gašenega apna

Tehnično kemično strokovno je razlaga proizvajanja gašenega apna videti takole:

Tehnična obrazložitev postopkov

Celoten postopek postavljanja apnenice pa je v nekaj minutah Karel radovednemu novinarju opisal takole:

Zanimivo pri vsem skupaj je, da Filip Šemrov niti ni deloval izgubljeno, zato imam na sumu nadobudne lektorice na nacionalnem radiu, da so apnenico spremenile v apnico – škoda, če bi pogledali v SSKJ, ki jim morda bilo jasno, da je eno peč za žganje apna, nekaj drugega pa jama, v kateri se apno gasi in skladišči…

Pogled v notranjost peči, kjer je temperatura okrog 1200 stopinj celzija:

Notranjost apnenice

Na obrobju je bila namerjena temperatura 960 stopinj celzija, vrh apnenice, kjer se že prikazujejo kosi žganega apna pa je bil videti takole:

Vrh apnenice, kjer se že prikazujejo prvi kosi žganega apna

Tisti beli kosi – to ni pepel…

Kako hitro gre poraba lesa pa se lepo vidi iz slik ob prihodu, ko je bil kup videti tak:

Kup lesa ob našem prihodu

Tako pa je bilo prizorišče videti čez dobri dve uri nekaj minut pred našim odhodom:

A smo slučajno govorili o kakšnem kupu?

Prizorišče čez slabe tri ure

Apnico so ugasnili (pravzaprav nehali kuriti) v nedeljo, sedaj pa se najbrž še ohlaja.

Še več slik si lahko pogledate v galeriji – tisti teleskopi na koncu niso naključje – na istem hribu je namreč tudi slovenski najslavnejši astronomski observatorij…
(Canon PowerShot SX 20 IS)

[Show as slideshow]

[View with PicLens]

123►

En odziv. na “Žganje apna”