Zgodovina gošavstva

Zgoščen pregled človekovega boja za preživetje skozi stopnje tehnološkega razvoja. Pregled je povsem okvirno informativne narave, pri čemer sem vzel najbolj široka obdobja, čas pa štejem od nas nazaj.

s tem se je začelo

s tem se je začelo...

Prvih nekaj milijonov let človeštva

Večina človeškega razvoja se je zadnjih nekaj milijonov let dogajalo na isti stopnji (pred 2.5 milijonoma let groba kamnita in koščena rezila – začetni prvi preboj tega, čemer bi lahko rekli človeštvo), čeprav je bil ta razvoj narekovan predvsem s strani tistih, ki so preživeli in tistih, ki so izumrli. Resnična naravna selekcija zna poskrbeti za to, da si v koraku s tistimi, okrog tebe, ali pa umreš pri poskušanju le tega. Pred 1.7 milijona leti tako lahko najdemo človečnjake praktično po vsem svetu…

Pred približno pol milijona let se je zgodil drugi veliki človekov preboj; – prišel je v obliki izkoriščanja ognja. To je bilo prvič, ko je človek lahko kontroliral določen vidik narave. Ogenj je dal toploto in svetlobo, kjer in kadar je narava ni dajala in je omogočil ljudem, da se naselijo v relativni varnosti votlin in drugih elementarnih zavetij. Začela se je doba zgodnjih jamskih ljudi.

Pred 250 000 let do 10 000

Pred približno 250 000 leti so človečnjaki razvili prva prava sestavljena kamnita orodja (obojestransko obdelan kamen – pestnjak, leseno in koščeno orodje), s katerimi je človek lahko še bolj nadziral naravo. Zgrajena so bila prva bivališča, iz kož in krzna pa so si naredili prva oblačila. Kmalu pa so bila oblačilom dodana tudi prva rastlinska in živalska vlakna.

V naslednjih 140 000 letih so ti dodatki k človekovemu ugodju povzročili pravo populacijsko eksplozijo. V tej dobi je človek lahko potoval po dolgem in počez, saj je imel oblačila, ki so ga ščitila pred vremenom poleg tega pa ni bil več odvisen od naravnih zavetij, saj je že znal graditi. Vse to je povzročilo obsežno razširitev območij, ki jih je poseljeval človek in so obsegala celotno Evropo, Azijo, Afriko, sčasoma pa so čez Beringov preliv prišli tudi v Ameriki. Proti koncu kamene dobe (pred približno 12 000 do 8 000 leti) izdelajo lok in puščice, koščene harpune, kameno orodje, drevak.

Tukaj ta zgodba pride do zastoja, saj pride ledena doba, v kateri mnogi pomrejo, ostali pa se selijo nazaj proti jugu. V mnogih delih Eurazije ta doba povzroči tehnološki napredek v obliki prvih vasi, skupaj udomačenimi in ograjenimi živalmi. To življenje v skupnostih omogoča, da velike skupine lahko preživijo in uspevajo, v nadaljevanju pa prinaša tudi nov napredek.

Pred 10 000 do 3 500 leti nazaj: konec kamene dobe – za nekatere…

S koncem ledene dobe pred približno 10 000 leti je večina sveta doživelo naslednje napredke:
Pred 10 000 leti: Baker (kovinska orodja pomenijo konec kamene dobe), pravo kmetijstvo; razvijejo se plugi in ostalo kmetijsko orodje izoblikujejo se tudi prve civilizacije.
Pred 6 000 leti – izum kolesa, čemer sledijo vozovi, kočije in mnoge druge oblike transporta, čemer sledijo veliki napredki v navigaciji.
Pred 6 000 leti – Razvijajo se prvi sistemi pisanja. Začne se zapisana zgodovina.

Pred 3 500 leti – začne se bronasta doba.

V veliki večini sveta se to, kar imenujemo »kamena doba« s prvim pridobivanjem bakra iz rude končuje. Kovinska orodja vpeljejo novo dobo, v kateri večina sveta uživa v cvetoči in tehnološko razvijajoči se dobi razvoja. Še vedno pa so obstajala tudi področja, ki zaradi svoje ločenosti niso imela dostopa do teh znanj in so dobesedno ostala v kameni dobi.

5000 let do pred 350 leti – tehnološki bum

Zadnjih 5000 let človeške zgodovine je zabeležilo veliko pomembnih prebojev, v čemer dolgoročno temelji tehnološki bum. Ta napredek vključuje železo, jeklo, steklo, merjenje časa, sodobna oblačila in materiale, papir, različna transportna sredstva od kočije do ladij, podkve, smodnik, mnoga orodja in orožja, itd, itd. Vse to se je dogajalo v Evropi, Aziji in severni Afriki znotraj mnogih kultur in civilizacij, ki so med seboj tekmovale za prevlado, medtem ko so določena območja (Ameriki, Avstralija in ostala oddaljena otočja) ostala izven tega.

350 let do naših dni – doba globalizacije

Tehnologija doživlja neslutene razsežnosti, se »globalizira« in postaja dostopna vsem, ki imajo denar in moč. Dobili pa smo tudi dostop do nekaterih tehnik in orodij, ki izvirajo še iz kamene dobe in smo jih v svoji tehnološki zaverovanosti že zdavnaj opustili in pozabili.

Napiši odgovor

Gošavske modrosti
Živela svoboda! Šnopc za pit je boljš kot voda!

♦gošavska zdravljica♦

  • Čarovnikov vajenec
    Čarovnikov vajenec Dobrih petnajst let kasneje z dobrimi petnajstimi kilogrami dodatka, ki se mu reče mišica preživetja, pri slabih 30 stopinjah celzija. Vsak pri normalni pameti, bi se usedel v senco, naročil špricer in počakal, da mine. Kaj se zgodi s človekom, da po vseh teh letih spet prične z odkloni – morda pa sploh [...] […]
  • Bratstvo in enotnost v EU
    V neki prejšnji državi SFRJ se je veliko govorilo o bratstvu in enotnosti in solidarnosti – nekako tako: vsi za enega, eden za vse. Seveda je iz tega nastalo kar nekaj vicev in šal, na primer: vsi za enega, eden pa zase in seveda smo vsi bentili čez lene južnjake ter si nekako prizadevali za [...] […]
  • Dovolj je tega blefa!
    Pravi predsednik DNS Grega Repovž ob prodaji Večera in z njim se vsekakor strinjam, tako kot me skrbi zaskrbljenost strokovnjakinje, prisesane na državne prsi. Vse je res popolnoma netransparentno in čudno. Ta posel je ničen, nehajmo blefirati. Začne pa lahko kar predsednik Društva novinarjev Slovenije sam pri sebi in nam pove to, o čemer je [...] […]
  • Četrtkova nestrpnost
    Moja strpnost me je spet pripeljala do obratov, ko sem postal nestrpen. Zadeva je vsekakor kvečjemu dialektična, saj strpnost sama po sebi nikakor ni samo dobra, nestrpnost pa ni vedno samo slaba – takšno posrano slaboumje nam množična trobila skupaj z nesposobnimi politikanti in še bolj nesposobnimi četrtpismeni izobraženci s potrdili iz FDV intenzivno posk […]
  • Izprašano življenje
    Takšen bi bil bolj filozofski prevod naslova filma Examined life (2008), kar bi najbrž naši bolj kreativni medkulturni posredovalci najbrž predelali v kakšno “Sprehajanje s filozofi” ali kaj podobnega. Igralci v tem filmu so namreč večinoma filozofi. Film sam po sebi pa najbrž sploh ne bi bil vreden omembe , če ne bi v njem [...] […]
  • Čipke razne
    estetika tantre Najprej naj povem, da idrijska čipka ne obstaja. Klekeljni pa so vedno v parih. In častna pokroviteljica Katarina Kresal ne zna klekljati – čeprav se ne spozna na klekljanje, se pa spozna na čipkasto (spodnje) perilo, zato je vsekakor najboljši možni častni pokrovitelj – poleg tega pa navijač Borut Pahor nima časa… O [...] […]
  • Slovenija dala je gol
    To že vsi vemo. Očitno pa bo dala še kakšnega, saj je več kot jasno, da v ozadju delujejo močne sile – vsaj kar se glasbene podpore tiče, so po mojem mnenju tokrat skoraj izenačeni z Angleži. Za začetek jih podpira eden glavnih elektronskih vračev Dalaj Eegol (se pravi reinkarnacija od Aliena) imajo (oziroma Novakovič [...] […]
  • Boginja orglic
    Christelle Berthon najbrž ni ravno najbolj prepoznavno ime v svetu glasbe ali šou biznisa, vendar pa moram priznati, da sem se zaljubil na prvo noto. Tale “bejba” pa zašpila direktno v srce. Temu se reče muza. Sicer pa… …čedna kot hudič tud pa še ultimejt test – Sonny Terry stil: ____________________________________ Ok. Je treba prznat, [...] […]
  • Zdrava pamet
    je samo nesmisel skupne odtujitve. »Navadnim« ljudem se tako odreka njihovo življenje in prodaja njegov nadomestek. Odtujitev, ki jo nekateri čutimo, je rezultat tujega razmišljanja, ki so ga v našem imenu postorili ideologi sedanjih in preteklih časov, vendar pa nas kljub temu lahko vodi do iskanja ugodne negacije te odtujitve: do mišljenja s svojo glavo [. […]
  • Ena fuzbalerska
    Od reinkarnacije od najboljšega ansambla na svetu – še jst kot zaprisežen individualec, bi trikrat brcnil po žogi… taq je tu… še cela do konca: Sicer bi pa za letos predlagal novo južnoafriško zmagovalno geslo: KDOR NE SKAČE NAJ FAFA NAŠE MAHEDRAČE! milijon X (krat) boljše od tega, kar so se do zdej spounl no [...] […]
  • Zakaj nisem glasoval na referendumu?
    Najprej zato, ker me absolutno in totalno boli kurac za vse skupaj – sem pač del teh produktov anarhističnih genov. Seveda sem bil proti iz popolnoma debilnim zavajanjem. In če sem anarhist, to še ne pomeni, da nimam rad svojega teritorija – pač ne prenesem, da bi kdorkoli kakorkoli kadarkoli tam izvajal karkoli (še najmanj [...] […]
  • Pirati in humanitarci
    Prav neverjetno je, koliko si Izraelci lahko privoščijo – nebodigatreba “humanitarce” so napadli kar v mednarodnih vodah, potem pa hitijo zatrjevati, da so za vse skupaj krivi humanitarci. Izraelski pomorski komandosi so se spopadli z nevarnimi humanitarci, ki so bili do zob oboroženi s fračami in kuhinjskimi noži, nekateri pa tudi z raznimi palicami in [... […]
  • Reklama neke naftne družbe
    Čeprav je vse skupaj velikanska ekološka katastrofa pa ta reklama iz leta BP 1999 prikazuje kako cinično kruta je lahko povezava med jezikom in zunanjo realnostjo: Na ameriške obale dostavljamo nafto. Najprej so seveda precej uspešno lagali tako, da so oblasti skupaj s predstavniki BP več dni trdili, da na dan v morje odteče le [...] […]
  • happy mondays playground superstar
    Zgrešeni hit najboljšega benda na svetu… mater ti kockam! hehe […]
  • Poprotestni nesmisli
    Moje napovedi se uresničujejo kar zaskrbljujoče dobro. Poleg tega smo dobili kar nekaj patoloških nesmislov naše “demokracije”, ki jih je ta dogodek naplavil na površje: nekaj pijanih mladoletnikov, ki je “brutalno napadlo hram naše demokracije” (Pavel Gantar) in izvajalo “politično nasilje” (Danilo Türk), je povzročilo za nekih 27.000 evrov škode, en sam iz […]
  • Lipicanci
    Menda so danes nekateri tudi praznovali – 430 letnico kobilarne Lipica. Konj je plemenita žival, čeprav zelo plašna in precej neumna. Ampak vseeno je na njem nekaj posebnega in dejansko bi Slovenci namesto raznih čukastih panterjev ali golfistov za svoj simbol vzeli Lipicanca – nekako tako, kot Edvard Kocbek v enem izmed najboljših komadov, kar [...] […]
  • Najbrž ne bojo dojeli
    Prvi odzivi naših najvidnejših predstavnikov so zaskrbljujoči. Zdi se namreč, da so že zajezdili moralistično legalističnega vraga in da bojo s podporo moralističnih kruljačev popolnoma spregledali sporočilo, ki ga prinašajo današnje vandalistično škandalozne demonstracije. Raje bojo kot noji potisnili glave v pesek in vse skupaj izkoristili za nadaljnje krč […]
  • Lažnivke vs. lažnivci
    Po neki najnovejši raziskavi, naj bi moški lagali pogosteje kot ženske, ženske pa naj bi lagale bolje. Vendar pa se znotraj takšne ugotovitve nahaja tudi določeno protislovje: če ženske lažejo bolje, potem lahko lažejo tudi več, saj je manj možnosti, da bi jih na laži dobili. Najpogostejši izgovor za laž pa je prizanašanje pred bolečino [...] […]
  • Veleizdaja?
    Menda so padale pretežke besede, ko so jih trije modri nekoliko naložili predsedniku vlade, Borutu Pahorju, kar je intervjuju za pretiravanje označil tudi dr. France Bučar. Da pa je stanje zelo resno, morda kar akutno pa lahko sklepamo iz obnašanja samega predsednika vlade. Pa ne samo iz obnašanja, še huje je to, kar nam pove [...] […]
  • Trojica veličastnih borcev za našo usodo
    Glede podpore arbitražnega sporazuma obstaja tudi nekakšna “verska dilema”. Če človek za trenutek izključi svoje možgane in se vpraša: “Komu naj verjamem?” Ali naj verjamem borcu in pravniku dr. Francetu Bučarju, ki se je za to državo že boril s puško v roki, ali pa diplomantu FDV Pahorju, ki že celo življenje pretepa z drugimi [...] […]
Rss Feed Tweeter button Facebook button Technorati button Reddit button Myspace button Linkedin button Webonews button Delicious button Digg button Flickr button Stumbleupon button Newsvine button Youtube button